- Težavnost
- IV
- Dolžina smeri (m)
- 110
- Prvi preplezali
- M.Fabčič in M.Česnik, 2004
- Dolžina vrvi (m)
- 60
- Ostala potrebna oprema
- Stojišča si lahko večinoma uredite na drevesih ali skalnih ušesih, v smeri je precej klinov (en v spodnjem delu smeri nad zadnjo zajedo, nekaj v plošči v zgornjem delu smeri in še štirje v zadnjem delu, kjer se Jesenska smer priključi Veselemu Matičku).
- Opremljenost smeri
- Stojišča in vmesno varovanje s klini.
- Zabeleženih vzponov
- 18 (16 plezalcev)
- Kratek opis
- Po krajšem skalnem skoku (4 metre) priplezate do poličke z manjšim hrastom. Nad poličko vas čaka lepa zajeda, ki jo na vrhu zapre previs. Previsu se izognete v levo in nadaljujete plezanje po položni zajedi (III). Vrh zajede zavijete v desno (klin), mimo njega naravnost navzgor (IV) do trav (III).
Skozi džunglo se prebijete do naslednje dobro razčlenjene plošče. Stojišče si uredite pred ploščo. V plošči plezate naravnost navzgor (IV) in sledite klinom, za zadnjim klinom zavijete po očitnih razčlembah v desno (na koncu krušljivo !).
Dobrih deset metrov za zadnjim klinom je težav konec, le nekaj metrov vas loči od plezalne poti (jeklenice), na katero lahko izplezate. Dosti lepše pa je nadaljevati do vrha po sosednji plošči: prečite v desno do drevesa (jesen) v žlebu in nato po razčlenjeni plošči (IV-, 4 klini) do vrha.
- Vstop
- Smer se začne levo od podstavka/police na kateri je vstop v Makabi. Do vstopa v smer lahko pridete po grapi za Oltarjem (v drugi polovici grape zavijte v levo do skal), po plezalni poti na Gradiško turo (po prvih jeklenicah zavijte desno na travnato poličko, ki pripelje do vstopa v smer) ali pa se po planinski poti na Gradiško turo odpravite do vrha Oltarja, si z njega ogledate steno in se s sedelca pod vrhom Oltarja spustite v grapo za njim.
- Sestop
- Po markirani poti v dolino.